Ozdravitev

Obstaja malo študij, ki bi preučevale dolgotrajno učinkovitost zdravljenj na zmanjšanje in/ali popolno odpravo števila in intenzivnosti FNM simptomov.

V študiji avtorjev Theuer idr., (2020) so preučili izid bolnikov s funkcijskimi motoričnimi simptomi, ki so bili sprejeti v bolnišnično enoto Belo Horizonte mreže rehabilitacijskih bolnišnic Sarah od leta 1997 do 2018.

Pacienti, so bili vključeni v multidisciplinarni rehabilitacijski program (individualizirano za vsakega posameznika posebej; vsi pacienti so bili deležni fizioterapije, medtem ko ji je bilo 140 deležnih tudi vsaj ene psihološke obravnave). Paciente so spremljali tudi po zaključenem zdravljenju, v razponu od enega meseca do dvanajstih let. Ugotovili so, da jih je imelo,

  • 21,2% popolno remisijo simptomov, medtem ko jih je

  • 3,2 % imelo celo spontano remisijo,

  • 33,7% jih je imelo zmerno do izrazito izboljšanje,

  • 35,9% posameznikov ni doživelo nobenih sprememb,

  • 6,5% pacientov je doživljajo relapse, z obdobji izboljšanja in poslabšanja,

  • pri 2,7% se je motnja poslabšala.

V študiji avtorjev Gelauff idr., (2019) so 14 let po diagnozi FNM kontaktirali paciente in večina jih je imela še vedno izražene simptome. Kljub temu jih je,

  • 20% popolnoma okrevalo,

  • 51% imelo izboljšano motorično šibkost uda,

  • 23% ni doživelo ne izboljšanja ne poslabšanja, medtem ko je

  • 14% doživelo poslabšanje simptomov.

Kljub podatkom je potrebno omeniti, da se šele v zadnjem času spreminjajo konceptualizacija ter sporočanje, razumevanje in pravočasno postavljanje diagnoze. Prav tako se šele v zadnjih letih bolj poudarjajo in upoštevajo etiološki faktorji in mehanizmi vzdrževanja motnje kot tudi pomen individualiziranega interdisciplinarnega zdravljenja. V zadnjih letih je tudi večji poudarek na nevroznanstvenih spoznanjih, katera se vključujejo v oblikovanje bolj učinkovitih rehabilitacijskih programov.

Popolna remisija je tako mogoča, vendar je potrebna celovita obravnava, identifikacija in upravljanje sprožilnih in vzdrževalnih faktorjev motnje, identifikacija morebitnih ojačevalnih faktorjev, zaradi sekundarnih koristi, načrt spopadanja z relapsi kot tudi obravnava in zdravljenje pridruženih motenj in/ali simptomov.

Nekaj dejavnikov, ki ohranjajo simptome FNM

Spopadanje z relapsi

Tako znanstvene študije kot izkušnje kliničnih delavcev, vpletenih v zdravljenje FNM pacientov, nakazujejo na dejstvo, da je za FNM značilno spopadanje in izmenjevanje med obdobji poslabšanja in izboljšanja simptomov. Proces zdravljenja tako na žalost ni linearen, kar lahko v pacientih vzbudi občutja jeze, frustracije in obupanosti nad izboljšanjem stanja. Pacienti imajo aktivno in ključno vlogo v procesu zdravljenja, zato lahko vsako nazadovanje vzbudi občutek neuspeha in slabe prognoze. Pomembno je zavedanje, da je FNM kompleksna motnja, ki jo sproža in vzdržuje kombinacija mnogoterih fizioloških, psiholoških in socioloških faktorjev, hkrati pa ima večina pacienta pridružene motnje in/ali simptome, ki bodisi preprečujejo bodisi upočasnjujejo potek zdravljenja.

Nasveti za spopadanje z relapsi:

  • Sprejemanje in komunikacija dejstva, da so relapsi neizbežni del zdravljenja FNM

  • Reinterpretacija relapsa (Spreminjanje misli “Spet sem na začetku. Nikoli mi ne bo uspelo.” v “Nimam popolne kontrole nad svojim zdravljenjem, imam pa oz. lahko poskusim imeti kontrolo nad morebitnimi sprožilnimi faktorji relapsa in mojim odzivom na relaps.”)

  • Podpora družinskih članov in strokovnih delavcev

  • FNM dnevnik, s pomočjo katerega lahko odkrijete skupne točke obdobij, tekom katerih pride do relapsa (npr. podobni življenjski stresorji, poslabšanje pridruženih simptomov)

  • Načrt spopadanja s relapsi, ki ga oblikujete s pomočjo podpore strokovnega delavca

  • Iskanje in sprejemanje zdravniške pomoči ob težavnejših in dolgotrajnejših epizodah relapsov