Kaj je FNM?
Funkcijska nevrološka motnja (angl. Functional neurological disorder; FND) je motnja v delovanju osrednjega živčevja. Je pogosta motnja in se pojavlja v različnih oblikah. FNM je posledica kompleksne kombinacije vpliva bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov na možgane (Aybek in Perez, 2022; Bennet idr., 2021; Gilmour idr., 2020).
V preteklosti je bila poimenova s številnimi imeni, kot so konverzijska motnja, psihogena motnja in celo histerija, v zadnjih 10 letih pa doživlja klinični preporod zaradi novih nevroznanstvenih dognanj (Bennet idr., 2021).
-
HISTERIJA
Histerija izvira iz grške besede 'hystera', ki pomeni 'maternica'. Termin se je v 19. stoletju uporabljal za diagnosticiranje fizičnih bolezni žensk, v 20. stoletju pa se je na podlagi vplivnih del Sigmunda Freuda, Jean-Martina Charcota in Janeta, uveljavil kot termin, ki opisuje duševno bolezen, ki se pojavlja pri ženskem spolu. Danes 'histerija' ni več veljavna medicinska diagnoza, saj med drugim nakazuje, da je histeričen posameznik pretirano emocionalen in iritabilen.
-
PSIHOSOMATSKA MOTNJA
Termin psihosomatika izvira iz grške besede 'psyche', ki pomeni 'psiha' in 'soma', ki pomeni 'telo'. Psihosomatska motnja je bolezen, ki vključuje tako um kot tudi telo, vendar bi lahko dejali, da so skoraj vse motnje psihosomatskega izvora, v smislu, da so lahko duševni (npr. stres) oz. emocionalni faktorji včasih dejavnik tveganja za razvoj 'fizičnih' motenj. Psihosomatika tako pomeni, da lahko telesni procesi vplivajo na um in obratno, psihološki procesi lahko vplivajo na telo.
-
KONVERZIJA
Funkcionalna nevrološka motnja je bila v psihiatričnem diagnostičnem priročniku DSM-IV dolgo poimenovana kot 'Konverzijska motnja', od leta 2022 pa je DSM-V spremenil ime v Motnja s funkcijskimi nevrološkimi simptomi (Konverzijska motnja), kar ponuja bolj nevtralno in pravilno poimenovanje FNM. Termin 'konverzija' izvira iz del Sigmunda Freuda, s katerim je označeval pretvorbo psihičnega stresa v fizične simptome.
-
MOTNJA ŽIVČNEGA SISTEMA
Motnja živčnega sistema nakazuje na nepravilno oz. moteno delovanje živčnega sistema. Sem spadajo med drugim infekcije, poškodbe možganov in hrbtenjače, degenerativne bolezni, kot je npr. Parkinsonova bolezen ali Alzheimerjeva bolezen, epilepsija, duševne motnje, avtoimunske bolezni, itd. FNM pacienti ne kažejo okvare živčnega sistema, temveč težave možganov pri nadzorovanju telesa.
-
MOTNJA Z DISOCIATIVNIMI NEVROLOŠKIMI SIMPTOMI
Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB, 2019) disociacijo opredeljuje kot razcepitev oz. odmaknjenost nevrološkega delovanja od normalnega zavedanja. Disociacija je eden izmed mehanizmov, ki so v ozadju funkcijske nevrološke motnje, kot so denimo funkcijski (disociativni) napadi.
-
NEORGANSKA MOTNJA
Organska motnja oz. bolezen se kaže v merljivih spremembah organskih ali telesnih sistemov, medtem ko se funkcijska motnja kaže s spremembami v funkciji, katerih ne sledijo merljive spremembe v organskih ali telesnih sistemih. Toda to še ne pomeni, da je funkcijska motnja 'lažna', če jo ne moremo dokazati s testi, ki merijo spremembe v organskih ali telesnih simptomih. Nevroznanstvena raziskovanja v zadnjih letih namreč potrjujejo drugačno strukturno in funkcionalno aktivnost možganov pri FNM pacientih.
-
PSIHOGENA MOTNJA
Izraz napeljuje na dejstvo, da je motnja izključno posledica psiholoških vzrokov. Čeprav moramo priznati vpliv psiholoških dejavnikov tveganja kot tudi psiholoških sprožilnih in vzdrževalni faktorjev, je napak enačiti vzroke z dejavniki tveganja.
Je vzrok motnje izključno psihološki?
FNM se pogosto razlaga kot zgolj ‘psihološka reakcija’ oz. kot "motnja, ki nastane zaradi stresa ali doživljene travme". Te razlage ne upoštevajo širokega spektra in kompleksnosti same motnje, temveč lahko tudi povzročijo psihološko stisko, ki se kaže v pacientovih občutkih, da jim nihče ne verjame, odtujenosti in stigmatiziranosti (Cock in Edwards, 2018).
Problem tovrstnega pojasnjevanja motnje je v tem, da dejavnike tveganja enači z vzrokom same motnje (npr. večina FNM pacientov je v preteklosti doživela travmatičen dogodek, vendar ne moremo trditi, da je vzrok FNM-ja pretekel stresen življenjski dogodek).
Problem nastane tudi, ko običajna komunikacija zdravniških delavcev, posredno sporoča, da je vzrok v celoti psihogene narave, s tem pa trivialen ali celo nepristen, s čimer zanemarja dejstvo, da je bila diagnoza narejena na podlagi pozitivnih kliničnih znakov.
Pri veliki večini pacientov se namreč motnja sproži po specifičnem zdravstvenem posegu, kot so na primer operacije, okužbe ali poškodbe, pri čemer je koristno pacientu priznati resničnost omenjenega sprožilnega dejavnika, hkrati pa pojasniti, da se funkcijski simptomi po sprožilcu razvijejo neodvisno od poškodbe živčnega sistema (Cock in Edwards, 2018).
Epidemiologija
Funkcijski simptomi so takoj za glavobolom drugi najpogostejši razlog za obisk nevrologa, v Združenem kraljestvu pa se vsako leto postavi približno 8.000 novih diagnoz.
Na podlagi novejših ocen bi lahko v Sloveniji s funkcijskimi simptomi živelo okoli 1600-3200 Slovencev, pri čemer te številke predstavljajo spodnjo mejo razširjenosti.
Pojavi se lahko v vseh starostnih obdobjih, nesorazmerno pa bolj prizadene ženski spol (3:1), čeprav se z višjo starostjo poveča tudi delež diagnosticiranih moških (Bennet idr., 2021).
Analogija Hardware vs Software (Strojna vs programska oprema)
V klinični praksi se pogosto uporablja metafora računalniške strojne opreme, kjer je hardware nepoškodovan (tj. možgani), medtem ko se težava nahaja v softwaru (tj., kako možgani in telo bilateralno sprejemajo in oddajajo signale). V ozadju omenjene analogije je predpostavka, da je FNM motnja povezave med umom in telesom in, da bo nadaljnje zdravljenje usmerjeno v njuno ponovno povezovanje, kar razkriva potencialno reverzibilnost stanja (Gilmour idr., 2020).
Omenjena analogija je sicer koristna, vendar predstavlja nejasen opis same motnje, saj ne vključuje pojasnila za mehanizme, faktorje, ki ohranjajo motnjo in nadaljnje korake, ki bodo vodili do potencialne ozdravitve (Van der Hulst, 2023). Posledično se v praksi počasi pričenja uveljavljati analogija z loncem na pritisk (iz angl. Pressure Cooker Model; PC model), ki v razumljivem jeziku za pacienta, pojasnjuje vse elemente dotične motnje, hkrati pa je vizualno enostavna za razumevanje in zapomnitev. Več o PC modelu si lahko preberete tukaj.
-
Aybek, S., in Perez, D. L. (2022). Diagnosis and management of functional neurological disorder. bmj, 376.
Bennett, K., Diamond, C., Hoeritzauer, I., Gardiner, P., McWhirter, L., Carson, A., in Stone, J. (2021). A practical review of functional neurological disorder (FND) for the general physician. Clinical Medicine, 21(1), 28.
Cock, H. R., in Edwards, M. J. (2018). Functional neurological disorders: acute presentations and management. Clinical medicine, 18(5), 414.
Gilmour, G. S., Nielsen, G., Teodoro, T., Yogarajah, M., Coebergh, J. A., Dilley, M. D., in Edwards, M. J. (2020). Management of functional neurological disorder. Journal of Neurology, 267, 2164-2172.
van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.

