Zakaj se mi je to zgodilo?

PREDISPOZICIJSKI FAKTORJI

  • Zgodovina funkcijskih simptomov

  • Stresni življenjski dogodki

  • Neugodni dogodki v otroštvu (emocionalna, spolna, fizična ali verbalna zloraba, nasilje, slabo družinsko funkcioniranje)

  • Nevrološka stanja (npr. migrene)

  • Včasih jih pri pacientih NI!

PRIDRUŽENA STANJA

  • Anksioznost

  • Posttravmatska stresna motnja

  • Depresija

  • Disociacija

  • Težave s spanjem

  • Nemobilnost

Možgani ne integrirajo dobro senzacij

Močni vzorci ali napovedi simptomov

DEJAVNIKI, KI VZDRŽUJEJO MOTNJO

  • Napačna diagnoza

  • Občutek, da ti nihče ne verjame/občutek, da bo gibanje naredilo škodo

  • Učenje s pogojevanjem

  • Sedativna zdravila in/ali opiati

  • Socialne prednosti bolezni

  • Razpoložljivost pravnih nadomestil

SPROŽILNI FAKTORJI

  • Poškodba

  • Operativni poseg

  • Panični napad

  • Disociativni dogodek

  • Migrene

  • Nevrološka stanja

  • Posledica poškodbe glave

  • Posledica jemanja zdravil

ZDRAVLJENJE

  • Razumevanje motnje

  • Fizioterapija

  • Psihološka obravnava/ psihoterapija

  • Delovna terapija

  • Zdravljenje pridruženih motenj

Dejavniki tveganja

Etiološke razprave o vzrokih, ki so privedle do nastanka in razvoja same motnje, so iz psihološkega vidika sicer pomembne za paciente, vendar očitni neposredno vzroki pogosto niso mogoči in/ali primerni za del začetnega posvetovanja. V praksi se tako svetuje pojasnitev treh vrst dejavnikov, ki vplivajo na predispozicijo, sprožitev in ohranjanje funkcijske nevrološke motnje, saj s tem diskutiramo o potencialnih dejavnikih tveganja in ohranjanja, brez napeljevanja, da morajo biti le-ti prisotni pri pacientu, da bi ga lahko diagnosticirali s funkcijsko nevrološko motnjo (Gilmour idr., 2019).

Tako DSM-5 ne zahteva več identifikacije dejavnikov tveganja, ki se nanašajo na travmatični dogodek iz otroštva in/ali preteklosti (Espay idr., 2018), saj 14-77% pacientov ne poroča o predhodnih stresnih življenjskih okoliščinah (npr. spolne, fizične in emocionalne zlorabe; Ludwig idr., 2018), omenjeni stresorji pa niso nič kaj bolj pogosti v FNM populaciji, v primerjavi s klinično zdravo kontrolno populacijo (Gilmour idr., 2019).