Težave s kognicijo

Kognicija predstavlja notranje procese, ki so vključeni v oblikovanje smisla o okolju ter odločanje, kakšna povratna informacija bi bila, v odziv nanj, najbolj primerna. Med notranje procese spadajo pozornost, učenje, sklepanje in mišljenje, reševanje problemov, jezik, spomin in zaznavanje.


Pacienti s FNM pogosto poročajo o težavah s spominom, koncentracijo, težavah pri iskanju besed in poročajo o občutku megle v glavi. Ti simptomi so lahko sekundarni in se pojavljajo ob primarnih simptomih, kot so npr. motnje gibanja oz. so primarni in se rezultirajo v diagnozi kognitivne funkcionalne nevrološke motnje. Pomembna je natančna in obsežna nevropsihološka ocena, na podlagi katere izkušen strokovnjak določi, če so simptomi funkcionalnega izvora oz. nakazujejo na blago kognitivno motnjo ali celo obliko demence.


Blaga kognitivna motnja


Blaga kognitivna motnja je sindrom upada spoznavnih sposobnosti, ki je večji, v primerjavi z upadom, ki je posledica normalnega staranja. Predstavlja vmesno stopnjo med normalnimi spremembami staranja in demenco, ter pri več kot polovici pacientov, v obdobju petih let, napreduje v demenco (najpogosteje v Alzheirmerjevo demenco). Diagnoza se postavi, na podlagi naslednjih izhodišč:

  • Zaznana sprememba v kognitivnem delovanju (npr. spominu, koncentraciji, učenju, mišljenju, itd.)

  • Možnost klinične demence je izključena

  • Upad na enem ali več kognitivnih področjih

  • Neokrnjenost samostojnega funkcioniranja (npr. pacienti imajo zgolj manjše težave, kot je nezmožnost zapomnitve nakupovalnega listka)

  • Odsotnost drugih nevroloških, psihiatričnih ali medicinskih razlogov za poslabšanje spomina

 

Poznamo štiri podtipe blage kognitivne motnje:


 Alzheimerjeva demenca


Alzheimerjeva demenca je bolezen, ki jo zaznamuje progresiven upad kognitivno-vedenjskih sposobnosti, ki okrni posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje in močno slabša kvaliteto njegovega življenja (Wilson idr., 2012). 

Znaki, ki nakazujejo na Alzheimerjevo demenco so:

  • Upad spomina (težave pri pozabljanju /priklicu informacij)

  • Časovna in prostorska zmedenost

  • Težave na področju pozornosti in reševanja problemov (težave s pravilnostjo odločanja)

  • Težave na področju jezika (govorno in/ali pisno izražanje)

  • Socialna izolacija

  • Spremembe v razpoloženju in osebnostnih lastnosti

Za diagnozo gotove Alzheimerjeve bolezni so potrebni patološki dokazi. Progresiven upad spomina in drugih kognitivnih področij, ki so prizadeta, mora biti preverjen s kliničnimi preizkusi in nevropsihološkim testiranjem. Prav tako se upošteva družinska zgodovina genetske mutacije Alzheimerjeve bolezni in/ali genetsko testiranje ter odsotnost drugega obolenja oz. motnje, ki bi bolje pojasnila upad spomina in drugih kognitivnih področij. 

Na žalost še ni razvitega testa, na podlagi katerega bi lahko diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen. Diagnosticiranje tako vključuje preučevanje družinske in zdravstvene diagnoze posameznika, subjektivno oceno kognitivnih in vedenjskih sprememb, povpraševanje pri svojcih o kognitivnih spremembah pacienta ter izvedba kognitivnih, krvnih in nevroloških preiskav. 
Strategije in varovalni dejavniki proti kognitivnemu upadu

 

Kako izboljšati kognitivne sposobnosti?


 
Previous
Previous

Utrujenost

Next
Next

Težave s črevesjem in mehurjem