Psihodinamske terapije se primarno fokusirajo na medosebne odnose in vidike emocionalnega procesiranja, katere povezujejo z nepredelanimi konflikti in (travmatičnimi) izkušnjami iz otroštva. Obstaja relativno malo študij, ki so preučevale učinkovitost psihodinamskega pristopa k zdravljenju FNM (npr. glej Gutkin idr., 2021), vendar se predpostavlja njegova učinkovitost pri subpopulaciji pacientov s FNM, katerih vztrajajoči faktorji se nanašajo predvsem na težave z emocionalnim procesiranjem in medosebnimi odnosi (Finkelstein idr., 2022).

Znotraj psihodinamskega pristopa obstajajo raznolike intervencije, vendar so vsem skupni naslednji točki:

  • povezovanje FNM simptomov z izražanjem čustev (prepoznavanje, raziskovanje in sprejemanje čustev ter njihovo povezovanje z fizičnimi simptomi) in težavami v medosebnih odnosih (vzorci navezanosti in ponavljajočih se težav v odnosih)

  • povečevanje sposobnosti komunikacije o težkih izkušnjah in njihovega toleriranja ter bolj učinkovito spopadanje s stresorji (Gutkin idr., 2021).

    Uspešnost terapije bo odvisna od pacientovega sprejemanja psihološke vloge pri sprožitvi in vzdrževanju simptomov FNM. Trajanje terapije je odvisno od vrste pristopa (npr. psihoanaliza), vendar lahko načeloma traja tudi več let.

Kratka interpersonalna psihodinamska terapija

Kratka interpersonalna psihodinamska terapija se osredotoča na predpostavko, da je izvor pacientovih težav v disfunkcionalnih medosebnih odnosih, ki so posledica strategij spopadanja, razvitih v zgodnjem otroštvu. Gre za kolaborativni pristop, kjer terapevt skupaj s pacientom odkriva, razvija in poskuša razumeti hipoteze, ki skušajo pojasniti pacientova čustva znotraj kot tudi zunaj terapije. Pojasnjevalne hipoteze skušajo razjasniti vzroke in sprožilce pacientovega vedenja, predvsem ponavljajočih se vzorcev.